Pisalo se je leto 2007. Tisto leto se je ogromno dogajalo, novo kolo, konec srednje šole, maturantski ples, začetek faksa... Takrat sem sredi januarja prvič zajahal specialko in zdi se mi, da sem bil najsrečnejši človek na svetu.
Točno pred 7 leti, sem se šel peljat kot skoraj vsak dan in niti sanjalo se mi ni da se bo končal tako kot se je. Naredil sem krog in se šel peljati še iz Sodražice v Ribnico. Na ravnini sem daleč na levi videl avto, ki se glavni cesti približuje po makadamski cesti. Istočasno sva prišla v križišče, jaz po glavni, on po stranski cesti. Spregledal me je in naslednji trenutek sem že frčal po zraku, z glavo tresknil v tla, potem pa razočaranje, ki mislim da ga še danes ni nič preseglo.
Moje kolo!!! Šlo je, ne na pol, ampak v neko čudno obliko. Na srečo, ki sem jo imel pri vsem nisem niti pomislil in na to da sem bil precej potolčen tudi ne. Najprej sem nazijal na šoferja ker mi je uničil kolo, potem pa je za mano prišlo to kar se mi je zgodilo. Začel sem hitro in kratko dihati, hitro so me peljali h zdravniku, tam so me zavili in komaj umirili, da nisem padel v kakšno čudno stanje. Na srečo nisem utrpel hujših poškodb, razbil sem čelado, strgal dres, lepo sem bil potolčen, ostal pa sem brez kolesa.
Čez 14 dni je sledil maturantski ples in predstavljate si lahko kako je izgledalo s povitimi nogami. Čudno. Že sama stoja je bila naporna kaj šele ples. Ampak nekako mi je uspelo zdržati.
Iz tega sledi, da na kolesu brez čelade nimaš kaj iskati. Če je nebi imel, mislim da danes nebi pritiskal tehle knofkov in vam občasno postregel s kakšno zgodbico za lahko noč, ampak bi bil mogoče kje drugje. Vesel sem, da so mi doma toliko časa težili za čelado, da sem jo na koncu tudi sam nabil na glavo. Nosite čelado, četudi se počutite čudno, hecno, butasto, glava je samo ena, čelada pa se lahko zamenja. Vsakemu privoščim, da čelada na njegovi glavi nikoli nebi rabila služiti svojemu namenu, če pa že, naj mu služi tako dobro, kot mi je tisti dan moja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar