Updating od glave do pet

Nekaj časa je od zanje objave in od takrat se je zgodilo toliko stvari, da jih lahko preštejem na prste ene roke nespretnega mesarja ali tišlerja. Malo sem se in smo se prenovili, malo se še bomo, saj jutri dobimo še majčke, da bomo lepi :) 

V zadnjih tednih sem dobil nove kolesarske šolnčke.

 Glavi sem privoščil novo kolesarsko pokrivalo in si kupil še dvoje rokavice.

Potem pa mi je "ostalo" še nekaj "drobiža" in sem rekel, da bom zamenjal še barvo avta. Barvati ga seveda nisem hotel, sem pa rabil avtek, zato sem iz črnega dirkača presedlal v belega. Na tega morem nalepit še nalepke ko bom imel čas.

Danes smo dobili nalepke za na spremljevalno zverinico. Največ veselja pa je zagotovo bilo včeraj ko smo dobili drese :) Danes je bila nuja da se v enega oblečem in odfrčim. Opralo me je že na testni vožnji ampak nič za to, dresi so super! Moj Super-Comfy-Pamper-Time-Floaty-Throne, fotelj ali če hočete rit se v dresu počuti odlično in z lahkoto bi dres zamenjal za pižamo, ko grem spat :) Edini problem, ki to v bistvu sploh ni, je v tem da ko se oblečem dres se počutim malo okroglo, ker imam na zalogi malo rezervne energije :) Tako, zdaj pa skoraj lahko že rečem, da komaj čakam, da se spustimo po rampi in začnemo dihati na škrge. 

Zakaj pa troll face? Nevem, nekako se mi zdi slika lepša, če tistemu na tisti sliki prelimam fris :)

P.S.

Dodatnih majic za navijače katere sem hotel še malo razdati žal ne bo. Nekateri so mi navili cene pri naročilu, drugi pri ponudbah, nekateri so bili neresni, žal :/

Želvje majice T-shirt

No tako, končno smo prišli tudi do tiska ekipnih majic, nekaj jih bo za razdat, nekaj za ekipo, družino, prijatle, sponzorje. Bi napisal da še za koga pa so že vse praktično razdane.
Dobimo jih zelo omejeno količino, zato če bi jo kdo želel naj mi javi in jih dam za tanajbol zagrete še dodatno tiskat. Tiskat jih damo še ta teden, verjetno proti koncu tedna, postavitev se bo mogoče rahlo spremenila. Računamo da bodo pri meni oz pri ekipi najkasneje do 5.5, ker če ne pridejo do takrat smo "pečeni" ;)

Dobrodelno kolesarjenje v Grosuplju

Lani sem nekje zasledil, da bo v Grosuplju potekalo 12 urno kolesarjenje. Firbec mi ni dal miru in šel sem pogledat, na nek način pa sem se šel tudi včlanit. Pisalo je namreč da bo to mogoče, skupaj pa naj bi potem imeli društvena kolesarjenja pohode itd. Od tistega dneva, če ocenim na prst, se mi je življenje obrnilo za 360° pa še na glavo zraven :)

Šlo je za dober namen, kot bo šlo tudi letos. Zbrana sredstva bomo namenili v 2 namena:

- pomagali bomo Primožu Jeraliču, ročnemu kolesarju, ki si želi na paraolimpijske igre v RIO 2016

- pomagali pa bomo tudi družini iz Izole, ki se je znašla v stiski

Da pa ne boste mislili, da bo to dan samo za kolesarjenje, zraven se bo tudi teklo, planiran pa je tudi pohod. Več o dogodku pa tukaj: dobrodelno kolesarjenje

Kratek povzetek lanskega dogajanja iz mojega zornega kota. Dež je padal že od jutra, prišel sem pred prijavno mizo in s zanimanjem so me opazovali. V moji polomljeni slovenščini sem rekel, da bi se rad včlanil in takoj sem bil njihov. Katka mi je potaknila list, napisal sem par stvari, ji dal avtogram in dija na kolo. Ja zaradi mojega včlanjevanja, se še danes občasno nasmejijo :)

Vsak krog, pri katerem sem se ustavil s je Katka drla: "Lej ga to je naš tanov član", z Romanom pa sva se itak ujela v prvih 2 stavkih. Tisti dan sem prvič v življenju nabrcal 200km, in cca 2700 v.m., že na dogodku sem spoznal kup ljudi z istimi interesi, po njemu pa še mnogo več. Dober mesec po dogodku smo šli na ogled Gira, dopust, izlete in še in še :)

Vsi, ki bi se radi razgibali, družili, razširili poznanstva in od tem naredili še nekaj dobrega, ste vabljeni, da se udeležite dogodka, ki bo v SOBOTO 12.4.2014, od 8:00 do 20:00, pri gasilskem centru (Gasilska pot 6, Grosuplje)

Če želite o dogodku še kakšno informacijo, si lahko preberete zgornjo povezavo, lahko me kontaktirate na nejcpeterlin@gmail.com, ali pa na kontakte, ki so objavljeni v objavljeni povezavi. Se vidimo !

Na obali sonce sije, včasih res tud veter brije :)

..na obali luštn je vsak dan :)

Ker sem zamudil prijavo za sobotni brevet in ker je bilo danes na morju napovedano sonce, sem se sam s sabo zmenil, da grem noge pretegnit na obalo. Hitro sem dobil družbo in to je bilo to :)

Načrta kam se grem peljat nisem ime, pa sem prvo zavil v Škofije pa v Ankaran in do Italije. Potem je nastopila tema z idejami. Po minutnem razmisleku sem se spravil divjat na Črni Kal, zavil proti Slavniku in mutil nekaj po tistih sadnih cestkah se mi zdi. Raziskovanja sem imel polno čelado zato sem se napotil proti mojemu Kubedu. Spust po Črnem Kalu mi je šel pošteno za živce, ker je tako pihalo, da je me cel spust premikalo meter levo in desno.

Rezultat današnjega dneva: sonce me je fajn zapeklo, da imam barvo kot sredi julija, naredil pa sem tudi bol švoh kilometrov. No in za tiste, ki ste me prejšnji petek, prvič po skoraj letu dni videli malo manj veselega in ves ta čas verjeli, da je kaj takega skoraj nemogoče - našel sem "zdravilo", katero bi me z lahkoto vedno spravilo v odlično voljo :)) Kaj pa to je, naj ostane skrivnost, problem je le to, ker se takega zdravila ne dobi povsod pa tudi ne raste na vsakem vogalu...pa bi blo fajn če bi, res bi blo...

Safety 1st

Pisalo se je leto 2007. Tisto leto se je ogromno dogajalo, novo kolo, konec srednje šole, maturantski ples, začetek faksa... Takrat sem sredi januarja prvič zajahal specialko in zdi se mi, da sem bil najsrečnejši človek na svetu. 

Točno pred 7 leti, sem se šel peljat kot skoraj vsak dan in niti sanjalo se mi ni da se bo končal tako kot se je. Naredil sem krog in se šel peljati še iz Sodražice v Ribnico. Na ravnini sem daleč na levi videl avto, ki se glavni cesti približuje po makadamski cesti. Istočasno sva prišla v križišče, jaz po glavni, on po stranski cesti. Spregledal me je in naslednji trenutek sem že frčal po zraku, z glavo tresknil v tla, potem pa razočaranje, ki mislim da ga še danes ni nič preseglo.

Moje kolo!!! Šlo je, ne na pol, ampak v neko čudno obliko. Na srečo, ki sem jo imel pri vsem nisem niti pomislil in na to da sem bil precej potolčen tudi ne. Najprej sem nazijal na šoferja ker mi je uničil kolo, potem pa je za mano prišlo to kar se mi je zgodilo. Začel sem hitro in kratko dihati, hitro so me peljali h zdravniku, tam so me zavili in komaj umirili, da nisem padel v kakšno čudno stanje. Na srečo nisem utrpel hujših poškodb, razbil sem čelado, strgal dres, lepo sem bil potolčen, ostal pa sem brez kolesa.

Čez 14 dni je sledil maturantski ples in predstavljate si lahko kako je izgledalo s povitimi nogami. Čudno. Že sama stoja je bila naporna kaj šele ples. Ampak nekako mi je uspelo zdržati.

Iz tega sledi, da na kolesu brez čelade nimaš kaj iskati. Če je nebi imel, mislim da danes nebi pritiskal tehle knofkov in vam občasno postregel s kakšno zgodbico za lahko noč, ampak bi bil mogoče kje drugje. Vesel sem, da so mi doma toliko časa težili za čelado, da sem jo na koncu tudi sam nabil na glavo. Nosite čelado, četudi se počutite čudno, hecno, butasto, glava je samo ena, čelada pa se lahko zamenja. Vsakemu privoščim, da čelada na njegovi glavi nikoli nebi rabila služiti svojemu namenu, če pa že, naj mu služi tako dobro, kot mi je tisti dan moja! 

Vikend za trening in spoznavanje DOS trase

Vikend je, ludilo me hvata! Tako pravi Vasotov močno "priljubljen" komad. Nekaj takega se je motalo tudi po moji glavi. Glavni razlog je bil seveda DOS in nekaj malih težav.

V petek sem bil odločen da grem hitro spat, ker sem moral v soboto ob 4:00 auf. Pa spet ni ratalo, z društvom smo malo podružili, malo čez 23:00 sem prišel domov, nekaj nametal v avto, vžgal eurosport pogledal Mezgeca in njegov turbo in zaspal.  Veselo smrčanje je prekinil sms ob 3:45 potem pa za spanje ni bilo več možnosti, zato sem se naštimal, zmetal nekaj vase in v avto in gasa na mesto srečanja.

Malo pred 8 je Leon začel plezati na Predmejo, ta del smo odpeljali zato, da smo malo spremenili načrtovano menjavo.

Po Črnem Vrhu sem prevzel jaz, že ko sem se samo usedel na kolo je pulz poskočil kot nor. Takoj sem se spomnil nekaterih DOSovcev naj pazim, da se ne prekurim in mojega pametovanja, da se poznam in da se ne bom. S pulzom ni šlo kot sem mislil, proti Idriji je letelo, da nisem mogel odnehati, tudi klančke od Cerknega smo lepo preleteli.

V spustu proti Mostu na Soči pa.....enkraten občutek, ko te z avtom ne sledijo in ko veš, da jih premetava noter da komaj živijo, takrat je veselje nepopisno. Veselja je bilo kmalu konec, en pogled nazaj kje so, pogled naprej, "o šit kamn, to bo bolelo", pod gumami pa bum bum ! Prva guma preživi, zadnja spusti dušo, zamenjamo in gremo do Mosta, vmes še zgrešim ovinek in obiščem eno dvorišče, k sreči brez posledic.

Potem smo šli do Kamnika, čas za jest, ne uganete kaj sem jedel, nikol, sploh :) Nadaljeval sem spet jaz, pri plezanju na Črnivec, sem bral DOSovske napise, večinoma za Erika. Se spustim, se nekako izognem čredi gosk, ki so počasi šetale čez cesto in proti Mozirju. Vmes še en mini klanček, tam pa lanski napisi za Želvake.

Malo pred Mozirjem pa kolona za nami, avti prehitevajo, trobijo in se #!@$%#% na nas. Nekako sem se navadil, potem pa se vštric pripelje avto in trobi. Si mislim "ja saj vem da ti grem na živce", in še trobi in se dere čez okno, se sprašujem če se je moji ekipi zmešalo, saj imam slušalko in mi lahko tako povejo. No ker troblenje ni ponehalo sem le pogledal kdo je tako "tečen" in kdo je bil? Erik Rosenstein, jp tisti Erik od katerega sem cel Črnivec bral napise :) Občutek je bil res enkraten ko srečaš in dobiš spodbudo od nekoga, ki se je z DOSom spopadel že večkrat.

Pri Leonovih menjavah sem z največjo lahkoto zaspal, zbudil sem se edino, ko se je začel spuščati iz Slemena, se ustavil in govoril da je mraz za znoret. Ob menjavi v Dravogradu, me en vpraša "čuj ka ti to voziš" pa pravim da za DOS, ta pa se začne dret iz gostilne, dajmo dajmo!! Tudi v zadnji menjavi so nam trobili in mahali čez okna, vozili so se tudi vštric in mahali, lušno je blo ! :) Takrat je bilo pošteno mraz, malo so se mi rosile oči, se peljem po ravninah proti moravskim in zagledam čredo velikih visokih živali. Prvi trenutek sem pomislil, da so nekomu ušli konji, no drugo sekundo ko so vžgali luči, so se ti "konjički" prelevili v jelene in košute, se butnem "ti s pa res en kojn" :) Odpeljem do Moravskih, volan avta do Ljubljane prevzame Leon, drugi pospimo kot ubiti.

Tako na kratko. Tukaj povezava kje smo vozili, te menjave bom vozil tudi na dirki, druge moram vrisati ko bom imel čas, da boste vedeli kam se lahko pridete dret pa narest kakšno fotko :) Še nekaj utrinkov

ViboR d.o.o., trening nespečnosti in cepetanje na kolesu

Prejšnji teden smo uredili nekaj papirjev in sedaj lahko objavimo novega sponzorja, to je ViboR d.o.o. Lahko jih obiščete na njihovem Youtube kanalu in se nasmejite ob gledanju zabavnih posnetkov, več o podjetju si lahko preberete na: ViboR d.o.o.

Čez prejšnji teden se je nabral drobižek km, bolj malo zaradi dela doma, malo zaradi drugih stvari. Za vikend pa sem planiral obiskati južne sosede. Načrtovana pot je bila Sodražica-Lož-Prezid-Gornje Jelenje-Delnice-Kočevje in domov.V petek oz že v soboto sem prišel malo pozno domov in šel spat ob 4:00. Ob 7:00 sem se zbudil kot zombi in ob nagajanu nečakinje, ki mi je jemala hrano in mi jo podajala nazaj v roke, ekspresno pospravil zajtrk in odpeketal.

Pihalo je ZELO! Prvih 15km nisem vedel ali naj se ustavim, vržem kolo v jarek, začnem cepetati in se dreti kot žival ali naj poizkusim ostati normalen. Po premisleku sem se odločil za drugo možnost. V Prezidu sem se odločil da bo tura predolga in se spustil na Čabar in v Osilnici splezal na Strmo Reber. Za gor sem godrnjal zaradi vročine, za dol sem se jezil zaradi snega, ki ga je bilo kot pozimi, temu primerne so bile tudi temperature. Trasa je potekala tako sobota .

V nedeljo sem moral malo podaljšati trening, tako sem splezal na Rakitno, iz Iga sem skočil še na Kurešček in šel do Rašice. Nekaj me je vleklo, da bi šel pogledat traso po kateri bomo čez slab mesec dobrodelno kolesarili in tako sem šel do Grosuplja in Luč. Ko sem bil že tam sem se spustil do Višnje Gore in se, ker nisem imel naštudirane poti in ker sem mislil, da je Žužemberk cca 15-20km bližje, spustil še do tja. Potem me je čakal klanček do Strug in gasa domov. Zgledalo pa je nekako takole: nedelja.

Za vikend sem nabrcal dobrih 300km. V soboto nekaj čez 110, v nedeljo slabih 200. Nekateri boste rekli pa kaj, to jaz naredim v 1 kosu, drugi pa spet kaj drugega. Trenutno sem še kar zadovoljen s pripravami za DOS, če bo šlo tako naprej, mislim da bo vse tako kot bi moralo bit.