Letos je odločitev, da gremo na dopust od 9.7. do 13.7 v Log padla za Januarja in prav je bilo tako.
V torek sem spakiral večino stvari, v sredo pa akcija. In kaj je lepšega, kot odpraviti se na dopust na dan, ko praznuješ. V sredo sem naložil še en bicikel, nekaj prtljage in enega človečka. Kot vedno je lakota kmalu začela ropotati po vampih. Bili smo blizu Bleda pa sva zavila na Bled. In kako sva zavila na Bled...direktno na kebab in burek in potem levi pas samo gas. Bila sva na tam pa nisva videla niti jezera :)
Na sredi poti se mi je v glavi začel vrteti tale pesmica. Lani me je v apartmaju, na TV3, zbujala vsako jutro in komaj sem čakal, da spet ponovim bujenje ob TVju na mojem kavču :)
V sredo smo se večinoma zbobnali na kup, razpakirali, spili nekaj lumpijev in "postrelili nekaj kozlov" in že je bil četrtek. V četrtek je Mateja izvukla ciglu - telefon, ki bi z lahkoto zamenjal temeljni kamen, ko bom zidal hišo :) Od tistega trenutka so se za nekatere začele muke, ker smo cel teden peli: "izvukla si ciglu" !! Potem smo šli na sprehod proti koritom Nemčlje. Na poti smo imeli za delati kar precej stvari. Matic je imel v vetrovki luškan žepek v katerega smo sadili rožice, bolj je bil plevel ampak nič za to :)
Zmotili so nas tudi malo večji kamni, ki so nas kar čakali da jih odkotalimo v vodo. Optimistično smo začeli z velikim, potem pa je bila prevelika tudi manjša skala. Otroci s(m)o na morali splezati na vsak kamen, ki so ga našli na poti...
...na koncu poti smo našli peščeno plažo, ki je tako velika, da je premajhna za enega, ampak je pa. Popoldne smo naredili celih 32 km na kolesih, zvečer pa smo imeli palačinke party :)
V petek sem želel nekaj časa zase, tako, da so šli ostali po dveh skupinah na različne konce. Preden sem se uspel odpraviti na kolo sem že dobil novo družbo in skupaj sva se odpravila do Vršiča, gor se nam ni dalo, lenoba pa to...
Za soboto smo imeli v planu Mangart, ampak letos res nimam motiva gazit v tisti klanec, zato sem se prištulil blondinkam, ki so šle na Krnsko jezero. Hoja proti jezeru je bila še zabavna, parkrat sem že slišal pohodne palice, ki so švigale okoli moje glave, ker sem verjetno celo pot govoril oslarije in pel tuptururup tup tup. Pri hoji v dolino pa nisem ravno užival, ravno zato mi hoja v hribe ne odgovarja najbolj.
V nedeljo smo se večinoma spakirali in odšli domov in s tem zaključili še en super dopustek. Hvala vsem, s katerimi smo uživali, predvsem pa R&K za organizacijo in potrpljenje, da sta preživela s problematičnimi mulci :))
Za konec pa še: ROMAN, VSE NAJBOLŠE!!! Velik zdravja, uspehov in veselih trenutkov, ki prihajajo. Upam, da boš kmalu spet pripravljen za kakšno kolesarsko turo ;)
...aja kdaj bom napisal 2. del DOSa, na katerega smo že vsi pozabili ? Pojma nimam, ko bom našel čas pa tudi če bo to ob božiču :)
