Updating od glave do pet

Nekaj časa je od zanje objave in od takrat se je zgodilo toliko stvari, da jih lahko preštejem na prste ene roke nespretnega mesarja ali tišlerja. Malo sem se in smo se prenovili, malo se še bomo, saj jutri dobimo še majčke, da bomo lepi :) 

V zadnjih tednih sem dobil nove kolesarske šolnčke.

 Glavi sem privoščil novo kolesarsko pokrivalo in si kupil še dvoje rokavice.

Potem pa mi je "ostalo" še nekaj "drobiža" in sem rekel, da bom zamenjal še barvo avta. Barvati ga seveda nisem hotel, sem pa rabil avtek, zato sem iz črnega dirkača presedlal v belega. Na tega morem nalepit še nalepke ko bom imel čas.

Danes smo dobili nalepke za na spremljevalno zverinico. Največ veselja pa je zagotovo bilo včeraj ko smo dobili drese :) Danes je bila nuja da se v enega oblečem in odfrčim. Opralo me je že na testni vožnji ampak nič za to, dresi so super! Moj Super-Comfy-Pamper-Time-Floaty-Throne, fotelj ali če hočete rit se v dresu počuti odlično in z lahkoto bi dres zamenjal za pižamo, ko grem spat :) Edini problem, ki to v bistvu sploh ni, je v tem da ko se oblečem dres se počutim malo okroglo, ker imam na zalogi malo rezervne energije :) Tako, zdaj pa skoraj lahko že rečem, da komaj čakam, da se spustimo po rampi in začnemo dihati na škrge. 

Zakaj pa troll face? Nevem, nekako se mi zdi slika lepša, če tistemu na tisti sliki prelimam fris :)

P.S.

Dodatnih majic za navijače katere sem hotel še malo razdati žal ne bo. Nekateri so mi navili cene pri naročilu, drugi pri ponudbah, nekateri so bili neresni, žal :/

Želvje majice T-shirt

No tako, končno smo prišli tudi do tiska ekipnih majic, nekaj jih bo za razdat, nekaj za ekipo, družino, prijatle, sponzorje. Bi napisal da še za koga pa so že vse praktično razdane.
Dobimo jih zelo omejeno količino, zato če bi jo kdo želel naj mi javi in jih dam za tanajbol zagrete še dodatno tiskat. Tiskat jih damo še ta teden, verjetno proti koncu tedna, postavitev se bo mogoče rahlo spremenila. Računamo da bodo pri meni oz pri ekipi najkasneje do 5.5, ker če ne pridejo do takrat smo "pečeni" ;)

Dobrodelno kolesarjenje v Grosuplju

Lani sem nekje zasledil, da bo v Grosuplju potekalo 12 urno kolesarjenje. Firbec mi ni dal miru in šel sem pogledat, na nek način pa sem se šel tudi včlanit. Pisalo je namreč da bo to mogoče, skupaj pa naj bi potem imeli društvena kolesarjenja pohode itd. Od tistega dneva, če ocenim na prst, se mi je življenje obrnilo za 360° pa še na glavo zraven :)

Šlo je za dober namen, kot bo šlo tudi letos. Zbrana sredstva bomo namenili v 2 namena:

- pomagali bomo Primožu Jeraliču, ročnemu kolesarju, ki si želi na paraolimpijske igre v RIO 2016

- pomagali pa bomo tudi družini iz Izole, ki se je znašla v stiski

Da pa ne boste mislili, da bo to dan samo za kolesarjenje, zraven se bo tudi teklo, planiran pa je tudi pohod. Več o dogodku pa tukaj: dobrodelno kolesarjenje

Kratek povzetek lanskega dogajanja iz mojega zornega kota. Dež je padal že od jutra, prišel sem pred prijavno mizo in s zanimanjem so me opazovali. V moji polomljeni slovenščini sem rekel, da bi se rad včlanil in takoj sem bil njihov. Katka mi je potaknila list, napisal sem par stvari, ji dal avtogram in dija na kolo. Ja zaradi mojega včlanjevanja, se še danes občasno nasmejijo :)

Vsak krog, pri katerem sem se ustavil s je Katka drla: "Lej ga to je naš tanov član", z Romanom pa sva se itak ujela v prvih 2 stavkih. Tisti dan sem prvič v življenju nabrcal 200km, in cca 2700 v.m., že na dogodku sem spoznal kup ljudi z istimi interesi, po njemu pa še mnogo več. Dober mesec po dogodku smo šli na ogled Gira, dopust, izlete in še in še :)

Vsi, ki bi se radi razgibali, družili, razširili poznanstva in od tem naredili še nekaj dobrega, ste vabljeni, da se udeležite dogodka, ki bo v SOBOTO 12.4.2014, od 8:00 do 20:00, pri gasilskem centru (Gasilska pot 6, Grosuplje)

Če želite o dogodku še kakšno informacijo, si lahko preberete zgornjo povezavo, lahko me kontaktirate na nejcpeterlin@gmail.com, ali pa na kontakte, ki so objavljeni v objavljeni povezavi. Se vidimo !

Na obali sonce sije, včasih res tud veter brije :)

..na obali luštn je vsak dan :)

Ker sem zamudil prijavo za sobotni brevet in ker je bilo danes na morju napovedano sonce, sem se sam s sabo zmenil, da grem noge pretegnit na obalo. Hitro sem dobil družbo in to je bilo to :)

Načrta kam se grem peljat nisem ime, pa sem prvo zavil v Škofije pa v Ankaran in do Italije. Potem je nastopila tema z idejami. Po minutnem razmisleku sem se spravil divjat na Črni Kal, zavil proti Slavniku in mutil nekaj po tistih sadnih cestkah se mi zdi. Raziskovanja sem imel polno čelado zato sem se napotil proti mojemu Kubedu. Spust po Črnem Kalu mi je šel pošteno za živce, ker je tako pihalo, da je me cel spust premikalo meter levo in desno.

Rezultat današnjega dneva: sonce me je fajn zapeklo, da imam barvo kot sredi julija, naredil pa sem tudi bol švoh kilometrov. No in za tiste, ki ste me prejšnji petek, prvič po skoraj letu dni videli malo manj veselega in ves ta čas verjeli, da je kaj takega skoraj nemogoče - našel sem "zdravilo", katero bi me z lahkoto vedno spravilo v odlično voljo :)) Kaj pa to je, naj ostane skrivnost, problem je le to, ker se takega zdravila ne dobi povsod pa tudi ne raste na vsakem vogalu...pa bi blo fajn če bi, res bi blo...

Safety 1st

Pisalo se je leto 2007. Tisto leto se je ogromno dogajalo, novo kolo, konec srednje šole, maturantski ples, začetek faksa... Takrat sem sredi januarja prvič zajahal specialko in zdi se mi, da sem bil najsrečnejši človek na svetu. 

Točno pred 7 leti, sem se šel peljat kot skoraj vsak dan in niti sanjalo se mi ni da se bo končal tako kot se je. Naredil sem krog in se šel peljati še iz Sodražice v Ribnico. Na ravnini sem daleč na levi videl avto, ki se glavni cesti približuje po makadamski cesti. Istočasno sva prišla v križišče, jaz po glavni, on po stranski cesti. Spregledal me je in naslednji trenutek sem že frčal po zraku, z glavo tresknil v tla, potem pa razočaranje, ki mislim da ga še danes ni nič preseglo.

Moje kolo!!! Šlo je, ne na pol, ampak v neko čudno obliko. Na srečo, ki sem jo imel pri vsem nisem niti pomislil in na to da sem bil precej potolčen tudi ne. Najprej sem nazijal na šoferja ker mi je uničil kolo, potem pa je za mano prišlo to kar se mi je zgodilo. Začel sem hitro in kratko dihati, hitro so me peljali h zdravniku, tam so me zavili in komaj umirili, da nisem padel v kakšno čudno stanje. Na srečo nisem utrpel hujših poškodb, razbil sem čelado, strgal dres, lepo sem bil potolčen, ostal pa sem brez kolesa.

Čez 14 dni je sledil maturantski ples in predstavljate si lahko kako je izgledalo s povitimi nogami. Čudno. Že sama stoja je bila naporna kaj šele ples. Ampak nekako mi je uspelo zdržati.

Iz tega sledi, da na kolesu brez čelade nimaš kaj iskati. Če je nebi imel, mislim da danes nebi pritiskal tehle knofkov in vam občasno postregel s kakšno zgodbico za lahko noč, ampak bi bil mogoče kje drugje. Vesel sem, da so mi doma toliko časa težili za čelado, da sem jo na koncu tudi sam nabil na glavo. Nosite čelado, četudi se počutite čudno, hecno, butasto, glava je samo ena, čelada pa se lahko zamenja. Vsakemu privoščim, da čelada na njegovi glavi nikoli nebi rabila služiti svojemu namenu, če pa že, naj mu služi tako dobro, kot mi je tisti dan moja!