...bo že res če tako pravijo. Danes je končno prišel dan, ko sem tudi jaz dobil prvo. Bil je že skrajni čas, da jo imam pri teh letih. Če povem po pravici, sploh ne vem kakšna, kolikšna je in kako zgleda. Vsi pravijo, da ni važno kakšna je, saj je vedno preslaba in bi lahko bila vedno boljša.
Toliko časa sem čakal na njo in se veselil, danes pa pozabil da je ta dan. Še dobro, da je malo po 15 uri prišel šef in rekel:
"Nejc, danes boš pa lahko šel pogledat."
Jaz pa ga kot največje tele vprašam: "Kaj pa, kam pa morem it?"
"Ja na bankomat," je rekel.
"Aja saj res, plača je, ja pa bom res šel."
Tako je, cel čas sem govoril o plači in ne o rožah, ženskah ali čem podobnem četudi je danes ravno valentinovo.
Ampak....nisem šel. Zunaj je bil namreč tako lep sonček, da se mi iskreno povedano ni ljubilo ustavljati in izgubljati časa s tako "nepomembno" stvarjo, ki lahko počaka do jutri. Doma me je že veselo čakala moja karbonska kobilca, ki čez dan pridno počiva, potem pa komaj čaka da greva en krog, vsaj mislim da je tako :)
Jutri pa bo vesel dan! Končno grem v toplejše kraje, ker imam snega, peska in mokrih cest dovolj. S koleščkom bova dihala po primorskih klančkih, gledala in se podila za primorskimi košutkami in da ne pozabim najpomembnejšega, iskala bova bankomat in šla na zasluženo pivo! Če pa se mi kdo prijazno pridruži na kolesu, bom tako prijaznost seveda nagradil in tudi njemu častil deci mrzle vode ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar