Današnji plan je bil nabrcat enih 160 km, ali pa se vozit vsaj 5-6ur, da vidim koliko sem izgubil moči v nekaj tednih. Trasa ni bila načrtovana, jasno je bilo le da grem do Cerknice, potem pa za nosom.
Zjutraj je bilo energije za izvažat, saj je po napovedih posijalo sonce. Preden pa sem na sebe navlekel cunje in pobasal kar sem imel, je šlo sonce že za oblake. Potem pa problem, kaj oblečt, ko sem pa ta debel dres dal našemu, ki je šel na Tek dveh dežel. Nič, navlečem gor vse kar imam in si za dres natlačim cajtnge, saj sem se spomnil, da je na lanskem DOSu Marko Baloh naredil isto. In za silo je res pomagalo, ne prepiha pa še švic pobira.
V garaži zrentam črnega vranca, ker je moj kanarček na servisu in gasa. Na Blokah se je Cerknica zdela tako blizu, da sem moral zavit še v Lož. Agregatov sicer ni bilo več slišati, je pa zato nastalo kar veliko jezero, poplavljenih hiš ni bilo opaziti in upam da jih tudi ni. Se prekucnem v Gorenje jezero, kjer se je pokazalo Cerkniško jezero, lahko bi rekel Cerkniško morje, na drugi strani pa bela Slivnica. Na Rakeku se je že začel oglašati moj "mešalec". Takoj sem se spomnil, da sem bil v Cerknici povabljen na pokušino krofov, ampak za obračat ni bilo časa in optimistično proti Planini. Na Uncu pa mi spet v glavo prileti, da je cesta do Planine zaprta in bo treba okoli.
Zjutraj je bilo energije za izvažat, saj je po napovedih posijalo sonce. Preden pa sem na sebe navlekel cunje in pobasal kar sem imel, je šlo sonce že za oblake. Potem pa problem, kaj oblečt, ko sem pa ta debel dres dal našemu, ki je šel na Tek dveh dežel. Nič, navlečem gor vse kar imam in si za dres natlačim cajtnge, saj sem se spomnil, da je na lanskem DOSu Marko Baloh naredil isto. In za silo je res pomagalo, ne prepiha pa še švic pobira.
V garaži zrentam črnega vranca, ker je moj kanarček na servisu in gasa. Na Blokah se je Cerknica zdela tako blizu, da sem moral zavit še v Lož. Agregatov sicer ni bilo več slišati, je pa zato nastalo kar veliko jezero, poplavljenih hiš ni bilo opaziti in upam da jih tudi ni. Se prekucnem v Gorenje jezero, kjer se je pokazalo Cerkniško jezero, lahko bi rekel Cerkniško morje, na drugi strani pa bela Slivnica. Na Rakeku se je že začel oglašati moj "mešalec". Takoj sem se spomnil, da sem bil v Cerknici povabljen na pokušino krofov, ampak za obračat ni bilo časa in optimistično proti Planini. Na Uncu pa mi spet v glavo prileti, da je cesta do Planine zaprta in bo treba okoli.
V Planini pa .... ne najdem besed. Ljudje - firbci hodijo in parkirajo po cesti, slikajo hiše, katere so do polovice ali pa še več v vodi, se smejijo, lastniki pa rešujejo kar se še rešit da. Ne vem kam smo prišli, da se eni zabavajo na račun drugih, ki so v nesreči. Jaz sem se za minutko ustavil pri britofu, pospravil banano, malo popil, pretegnil noge in za trenutek odpočil moj fotelj. Ob tem sem bulil v znak, ki je več kot 2m v vodi in se skušal spomniti kakšna je tam normalna pokrajina.
Po pavzi sem šel do Ljubljane, Škofljice in ker mi je ostalo še malo hrane, sem šel še v Grosuplje in čez Račne pogledat, če imajo še strme klančke. Da pa ne bi pozabil kako zgleda dež, me je 10km pred domom še opralo in dan se je zaključil po 5:55 urah in 164km, krogec pa je videti nekako tako:
Ni komentarjev:
Objavite komentar